Institut informacijskih znanosti

Status in dejavnost

Institut informacijskih znanosti (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Če je s tem označeno njegovo poslanstvo, pa so njegove funkcije konkretizirane v ustanovitvenem aktu. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti je opredeljen kot javni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot raziskovalna organizacija. Po Zakonu o knjižničarstvu je opredeljen kot knjižnični informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.
IZUM opravlja naslednjo dejavnost:

IZUM se vključuje v mednarodno strokovno in znanstveno sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami v svetu ter širi svojo dejavnost zunaj Slovenije, skladno z usmeritvami ustanovitelja.

Dejavnost IZUM je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavlja temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije in knjižničnih informacijskih sistemov nekaterih drugih držav (Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Bolgarije in Albanije), ki so povezani v mrežo COBISS.net

IZUM razvija Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji – SICRIS (Slovenian Current Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih organizacijah, raziskovalcih in projektih, ter podpira razvoj podobnih sistemov (E-CRIS) v drugih državah.

Na podlagi konzorcijskih pogodb s tujimi ponudniki e-virov zagotavlja IZUM uporabnikom iz Slovenije brezplačen dostop do različnih tujih baz podatkov in servisov (Web of Science, OCLC FirstSearch, ProQuest, …).

Obširna izobraževalna dejavnost ter razviti odnosi z uporabniki proizvodov in storitev IZUM-a so sestavni del razumevanja in razvoja informacijske družbe.

IZUM opravlja storitve za uporabnike v Republiki Sloveniji na osnovi letnega programa dejavnosti, ki ga pretežno financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Del dejavnosti opravlja IZUM na osnovi posebnih pogodb z neposrednimi uporabniki ali naročniki storitev iz Slovenije in tujine.

IZUM izvaja dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah:

Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM, ki šteje 9 članov.
Strokovni svet IZUM, ki ga imenuje upravni odbor, sestavljajo vidni strokovnjaki s področja dejavnosti IZUM-a. Posebnost je organizacija članov COBISS, ki po kriteriju velikosti prispevka v bibliografske podatkovne baze tvorijo Svet članic COBISS, po kriteriju strokovne kompetence pa se oblikujejo strokovne delovne skupine za posamezna vprašanja razvoja in delovanja sistema.

Viri financiranja

Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo. Zato se dejavnost IZUM-a pretežno financira iz javnih sredstev, bodisi neposredno iz državnega proračuna (prek resornega ministrstva) ali posredno prek organizacij, ki IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna. Približno 10 % dejavnosti IZUM izvaja za trg.

IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki vključuje redno dejavnost in planiran obseg dejavnosti po posebnih projektih in naročilih:

Nekaj mejnikov iz dosedanjega razvoja

IZUM je nastal iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru (RCUM), ki se je v obdobju od 1980 do 1990 iz klasične organizacije tega tipa razvil v sodoben informacijski infrastrukturni center.
Leto Dogodek
2021 Zagon superračunalnika Vega.
V lokalnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 32-milijonti zapis.
2020 Vzpostavitev akademske digitalne zbirke Slovenije ADZ.SI.
Uvedba digitalnega repozitorija dCOBISS.
22. mednarodna konferenca COBISS je v celoti potekala prek spleta.
2019 Podpisana pogodba z ExLibrisom, ponudnikom orodja za odkrivanje podatkov (ang. discovery tool), za iskanje po tujih bazah podatkov v COBISS+.
2018 Vključitev večine šolskih knjižnic v COBISS.
Prehod preostalih knjižnic v segment COBISS3/Izposoja in s tem opustitev platforme COBISS2 v Sloveniji in tudi v COBISS.net.
2017 Objava COBISS+.
V lokalnih bazah COBISS.SI je bil kreiran 14-milijonti zapis.
V lokalnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 25-milijonti zapis.
Prenova spletnih strani COBISS.net.
Podpisana pobuda za vzpostavitev akademske digitalne zbirke Slovenije (ADZ.Si).
2016 Vse knjižnice v sistemu COBISS.SI so prešle na uporabo programske opreme COBISS3/Katalogizacija.
2015 V vzajemnih bazah podatkov COBISS.net je bil kreiran 10-milijonti zapis.
Prva namestitev online programske opreme COBISS3/Izposoja na bibliobusu v tujini (Bihač, BiH).
Zaključen projekt »Dozidava k objektu IZUM in energetska sanacija obstoječega objekta«.
2014 V vseh lokalnih bazah podatkov v mreži COBISS.net je vnesenih že prek 30 milijonov enot gradiva.
Od prve številke 19. letnika revija Organizacija znanja (OZ) izhaja samo v elektronski različici.
2013 V Bosni in Hercegovini je vzpostavljen avtonomni knjižnični informacijski sistem Republike Srbske COBISS.RS.
Na voljo mobilna aplikacija mCOBISS za pametne telefone in tablice.
Vzpostavljen parametriziran sistem za izposojo e-knjig.
2012 V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Ljubljana začnejo uporabljati COBISS3/Katalogizacijo.
Vzpostavljena je inicialna vzajemna bibliografska baza podatkov COBISS.AL.
2011 UNESCO podeli IZUM-u status regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti, IZUM postane Unescov center II. kategorije.
IZUM in OCLC podpišeta pismo o nameri strateškega partnerstva.
2010 Prvi zapis v produkcijskem okolju COBISS3 v Bolgariji.
2009 Prvi prenos zapisov iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI v svetovni katalog WorldCat.
2008 Uvedba portala Izobraževanje in objava e-priročnikov.
2006 Vzpostavljena povezava med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in servisom Google Scholar.
2005 Uvedba referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja.
2004 Omogočena izmenjava bibliografskih zapisov med knjižničnimi informacijskimi sistemi v mreži COBISS.net (prevzemanje zapisov iz različnih vzajemnih baz podatkov).
Uvedba aplikacije Knjižnično nadomestilo.
2003 Podpisan Sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.net in prostem pretoku bibliografskih zapisov, ki se kreirajo v avtonomnih knjižničnih informacijskih sistemih Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Slovenije in Srbije.
Vzpostavljena normativna kontrola v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS.SI.
2002 IZUM promovira projekt COBISS.net.
Vlada RS na podlagi spremenjene zakonodaje sprejme nov sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti.
2001 Uvedeni so prvi segmenti programske opreme COBISS3.
2000 Sklenjena je konzorcijska pogodba za dostop do servisa Web of Science.
IZUM omogoči knjižnicam prevzemanje bibliografskih zapisov iz največjega svetovnega kataloga OCLC WorldCat.
1999 IZUM vzpostavi informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS).
1997 Sprejeta odločitev o tehnološki prenovi sistema COBISS (objektna tehnologija).
1996 IZUM uporabnikom omogoči dostop do baz podatkov OCLC (vodilnega bibliografskega servisa v svetu) prek sistema COBISS/OPAC.
1994 Vlada Republike Slovenije sprejme dopolnjen akt o ustanovitvi IZUM, s katerim mu določi funkcije, ki jih opravlja še danes.
1992 Vlada Republike Slovenije izda odlok, na osnovi katerega se IZUM izloči iz Univerze v Mariboru in konstituira kot samostojni zavod, v okviru Univerze v Mariboru pa ostane oddelek RCUM.
1991 Ministrstvo za znanost in tehnologijo opredeli IZUM kot informacijski infrastrukturni servis za znanost, izobraževanje in kulturo v Sloveniji. IZUM promovira sistem COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi).
1990 RCUM je preoblikovan v Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM) in s preselitvijo na novo lokacijo reši prostorske probleme. Rektorska konferenca DS Alpe Adria izbere IZUM za medregionalni koordinacijski center za izgradnjo baze podatkov o znanstvenih in akademskih knjižnicah.
1988 Zvezni sekretariat za razvoj izbere RCUM za generalnega izvajalca izgradnje Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije.
1987 Raziskovalna skupnost Slovenije podeli RCUM-u status gostitelja sistema znanstvenih in tehnoloških informacij v Sloveniji. Predsedstvo takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejme RCUM-ov koncept vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema.
1986 Za izmenjavo bibliografskih podatkov v strojno čitljivi obliki je sprejet format UNIMARC. RCUM dobi računalniški sistem VAX 8800, takrat najzmogljivejši računalniški sistem v državi.
1984 V Univerzitetni knjižnici Maribor je izdelan prvi računalniški bibliografski zapis in uvedena avtomatizirana izposoja s programsko opremo, ki jo je razvil RCUM.